TikTok je zaposlil nekdanjo izraelsko vojaško inštruktorico za nadzor politike proti sovražnemu govoru. Belgijske oblasti so Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) predale prijave vojnih zločinov proti dvema izraelskima vojakoma. Giorgia Meloni je v telefonskem pogovoru z Benjaminom Netanjahujem poudarila nujnost takojšnje prekinitve sovražnosti. Chris Hedges pa opozarja na poskus ukinitve prvega amandmaja z zakonom A3558 v New Jerseyju, ki bi sprejel definicijo antisemitizma IHRA.

Vodja palestinske misije na Nizozemskem, Ammar Hijazi, je izjavil, da je število žrtev v Gazi preseglo 60.000, kar je označil za 'mračen mejnik'. Po njegovih besedah je bilo uničenih 60.000 življenj, večinoma žensk in otrok.

Med žrtvami ameriškega napada na Venezuelo je bilo več kot 30 pripadnikov kubanskih varnostnih sil, ki so bili v državo poslani na zahtevo venezuelskih oblasti. Umrli so v neposrednih spopadih in bombardiranju. Kuba je te vojake in obveščevalce označila za pomembne zaveznike, med njimi pa so bili morda tudi Madurovi telesni stražarji.

Vlada kubanskega predsednika Miguela Díaza-Canela je uradno sporočila, da je med nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli življenje izgubilo 32 kubanskih državljanov. Po navedbah Havane so bili ubiti pripadniki varnostne skupine venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so padli med bojnimi delovanji v Caracasu. Operacija ameriških sil, ki jo je kubanska vlada označila za kriminalni napad, se je končala z aretacijo venezuelskega predsednika Madura. Kubanske oblasti so poudarile, da so njihovi državljani opravljali svoje dolžnosti v okviru varovanja venezuelskega voditelja, ko so postali tarča ameriškega napada. Incident predstavlja nadaljnjo zaostritev razmer v regiji po vrsti eksplozij, ki so pretresle venezuelsko prestolnico in sprožile mednarodne obsodbe s strani Rusije in Irana. Smrt kubanskih državljanov dodaja novo diplomatsko dimenzijo že tako napetim odnosom med Washingtonom in Havano.

Recenzija knjige 'Možje iz Hirošime' poudarja grozljive človeške stroške atomskega napada. John Hersey, 32-letni novinar, se je leta 1946 vrnil iz Japonske z revolucionarno zgodbo, ki je izzvala pogled ZDA na dogodke v Hirošimi. Knjiga služi kot močan opomin na posledice jedrskega orožja.

Venezuelska prestolnica Caracas in preostali deli države so po poročanju tujih tiskovnih agencij vstopili v obdobje velike negotovosti, potem ko so oborožene sile Združenih držav Amerike v obsežni vojaški operaciji zajele in odstranile dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Po uradnih podatkih, ki jih navajajo viri pri New York Timesu, je število smrtnih žrtev ameriške invazije naraslo na 80, med katerimi so tako civilisti kot pripadniki varnostnih sil. Oblasti opozarjajo, da bi končno število žrtev lahko še naraslo, saj se razmere na terenu po sobotnih eksplozijah v prestolnici še niso povsem umirile. Prebivalci Venezuele se v pričakovanju prihodnjih dogodkov zadržujejo v svojih domovih, ulice prestolnice pa ostajajo nenavadno tihe. Operacija, ki jo je ukazala administracija predsednika Donalda Trumpa, je sledila obtožbam o narkoterorizmu in po navedbah ameriškega pravosodnega ministrstva vključevala tudi Madurovo družino. Medtem ko so ZDA operacijo označile za uspešno, so lokalne oblasti v Caracasu že pred tem obtožile Washington zračnih napadov na civilne cilje. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških vaj ameriške vojske v bližini venezuelskih meja.

V sirskem mestu Suvejda so ponovno izbruhnili spopadi med oboroženimi skupinami, ki jih podpira sirska vlada, in druzijskimi borci na jugu države. Do spopadov je prišlo kljub dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil dosežen v četrtek.

Po večdnevnih spopadih v sirski provinci Suvajda so postale vidne posledice nasilja, ki je po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice terjalo več kot 500 življenj, med žrtvami je bilo veliko civilistov. Poročajo tudi o več desetih usmrtitvah. Čeprav se zdi, da se je regija zaenkrat izognila večjemu konfliktu, ponovni izbruh spopadov v Siriji kaže na še vedno nestabilne razmere v državi.

Število smrtnih žrtev ameriške vojaške operacije v Venezueli se je po poročanju tujih medijev povečalo na 80 oseb. Operacija, ki so jo izvedle oborožene sile Združenih držav Amerike, je neposredno povezana s prijetjem venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Slednjega so ameriške sile zajele in ga skupaj s soprogo prepeljale iz države, kar predstavlja drastično zaostritev razmer v regiji. Ameriško pravosodno ministrstvo je po zajetju že objavilo uradno obtožnico proti Maduru in članom njegove družine. Medtem ko se podatki o žrtvah še naprej posodabljajo, viri blizu ameriškim oblastem potrjujejo, da so obtožbe usmerjene v domnevne kriminalne dejavnosti režima. Razmere v državi ostajajo napete, mednarodna javnost pa z zaskrbljenostjo spremlja posledice neposrednega vojaškega posredovanja, ki je povzročilo visoko število smrtnih žrtev med tamkajšnjim prebivalstvom.

Izraelske oborožene sile so v nedeljo zvečer izvedle zračni napad na vozilo na jugu Libanona, v katerem sta po navedbah libanonskega ministrstva za zdravje umrli dve osebi. Napad se je zgodil na cesti med krajema Safad al-Batikh in Al-Jumayjimah, ko je izraelsko brezpilotno letalo zadelo avtomobil. Incident predstavlja nov val nasilja in kršitev dogovorov o prekinitvi ognja, saj libanonski viri hkrati poročajo o vdoru izraelskih sil, ki so v bližini meje postavile bodečo žico globoko na libanonsko ozemlje. Operacija je del stopnjevanja napetosti v regiji, kjer so se kršitve resolucije Združenih narodov 1701 v zadnjem obdobju močno okrepile. Izrael trdi, da napadi ciljajo na infrastrukturo oboroženih gibanj, medtem ko Libanon opozarja na sistematične kršitve državne suverenosti in civilne žrtve. Današnji napad sledi seriji podobnih incidentov v zadnjih mesecih, ko so bila vozila na jugu države večkrat tarča izraelskih letalskih sil.

V obsežni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Venezueli je bilo po poročanju ameriških medijev, ki se sklicujejo na visoke venezuelske predstavnike, ubitih najmanj 40 ljudi. Med žrtvami sobotnega napada so tako pripadniki venezuelskih oboroženih sil kot tudi civilisti. Čeprav uradni podatki o natančnem številu žrtev še niso bili potrjeni, poročilo v časniku The New York Times navaja, da so bombni napadi povzročili znatno smrtnost v različnih delih države. Operacija, ki je bila primarno usmerjena v zajetje venezuelskega voditelja Nicolása Madura, je sprožila hude spopade in povzročila obsežno materialno škodo. Kljub temu da je medijska pozornost sprva ostala osredotočena na aretacijo Madura in njegovo izročitev ameriškim oblastem, podatki o smrtnih žrtvah med prebivalstvom razkrivajo večje razsežnosti vojaškega posredovanja. Venezuelska vlada pod vodstvom podpredsednice Delcy Rodríguez je napade označila za agresijo, medtem ko se razmere v državi po aretaciji vrha države še naprej zaostrujejo.

Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na visokega venezuelskega uradnika, se je število žrtev ameriškega napada na Venezuelo povečalo na 80. Med žrtvami so tako civilisti kot pripadniki varnostnih sil.

Visoki venezuelski uradnik je sporočil, da je v nedavnih zračnih napadih sil Združenih držav Amerike na venezuelsko ozemlje življenje izgubilo najmanj 40 ljudi. Med žrtvami naj bi bili tako pripadniki venezuelske vojske kot civilisti, pri čemer so prva poročila potrdila smrt vsaj enega civilista, več vojakov pa je bilo ranjenih. Napadi so bili usmerjeni na ključne strateške objekte, vključno z letališči in vojaškimi oporišči v prestolnici Caracas in drugih delih države. Operacija, ki so jo po navodilih ameriškega predsednika Donalda Trumpa izvedle ameriške letalske sile, je bila usmerjena neposredno proti režimu Nicolása Madura. Dogajanje je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti, saj so nekateri napad označili za dejanje oborožene agresije. Zaradi stopnjevanja napetosti se je na izrednem zasedanju sestal tudi Varnostni svet Združenih narodov, kjer so razpravljali o posledicah vojaškega posredovanja za mednarodni mir in varnost.

Ameriško izvidniško letalo Boeing RC-135V Rivet Joint je bilo opaženo v bližini ruske regije Kaliningrad. Medtem so ruske sile izvedle obsežen napad na Kijev z raketami in droni, pri čemer je bila prizadeta stanovanjska poslopja in zaklonišče podzemne železnice. Ukrajinske obrambne sile so izvedle vrsto uspešnih napadov na sovražnika na različnih lokacijah, s čimer so nadaljevale z oslabitvijo ruskega vojaškega potenciala.

V obsežnem vojaškem napadu, ki so ga Združene države Amerike v soboto, 3. januarja 2026, izvedle na ozemlju Venezuele, je bilo ubitih najmanj 40 oseb. Med žrtvami so po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na visoke venezuelske uradnike, tako pripadniki vojaških sil kot tudi civilisti. Napad je sledil večmesečnim stopnjevanjem napetosti med državama in je vključeval eksplozije na številnih lokacijah, vključno s prestolnico Caracas. Operacija, ki jo je osebno odobril ameriški predsednik Donald Trump, je po dostopnih informacijah privedla do zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene. Medtem ko so Združene države Amerike kot razloge za posredovanje navajale boj proti trgovini z drogami in terorizmu, mednarodna javnost in nekateri ameriški politiki opozarjajo na strateške interese, povezane z venezuelskimi zalogami nafte. Venezuelska vlada je dejanje označila za hudo vojaško agresijo in sprožila obrambni načrt, medtem ko lokacija pridržanega Madura ostaja neznana.

Nicolása Madura in njegovo ženo so po zajetju prepeljali v New York, kjer se bosta soočila s sodnim procesom zaradi narkoterorizma in financiranja terorizma. Ameriška vlada trdi, da bo "vodila" Venezuelo, kar odpira pravna vprašanja o zakonitosti teh potez. Podpredsednica Venezuele je bila imenovana za začasno predsednico. Obstajajo tudi poročila, da je bilo v Venezueli ubitih "veliko" Kubancev.

Intenzivni spopadi na meji med Tajsko in Kambodžo so terjali najmanj 13 tajskih civilistov in enega vojaka, s čimer se je skupno število žrtev povzdignilo na 16. Zaradi obsežnega nasilja je območje ob meji zapustilo več kot 120.000 ljudi. Varnostni svet Združenih narodov je napovedal nujno zasedanje, da bi razpravljali o zadnjih mejnih incidentih med državama.

Venezuelska prestolnica Caracas je bila tarča obsežne ameriške vojaške operacije, v kateri je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 80 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Po poročanju časnika New York Times, ki se sklicuje na visoke venezuelske uradnike, so ameriške sile izvedle letalske napade na letališča in druge strateške točke v osrednjem delu države. Operacija je privedla do aretacije dosedanjega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki naj bi bila po nekaterih navedbah že prepeljana v pripor. Napetosti v regiji so se stopnjevale od zgodnjih jutranjih ur sobote, 3. januarja 2026, ko so Caracas pretresle prve eksplozije. Po zajetju Madura je vodenje države kot začasna predsednica prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Razmere na ulicah Caracasa ostajajo izredno negotove; poročila navajajo prisotnost vojaških in paramilitarnih patrulj, medtem ko se prebivalci spopadajo s pomanjkanjem in negotovostjo glede prihodnosti. Komunistična partija Venezuele je dejanje ostro obsodila kot imperialistično agresijo in kršitev mednarodnega prava, medtem ko so Združene države Amerike operacijo označile za nujno misijo za zajetje ubežnikov. Mednarodna skupnost je glede posredovanja močno razdeljena, saj so nekatere velesile, vključno s Kitajsko in Francijo, že izrazile uradno obsodbo ameriškega posega v suverenost države.

Nova poročila potrjujejo, da je eksplozijo na ukrajinski ladji za deminiranje na kanalu Bâstroe, v kateri so umrli trije mornarji in bili ranjeni drugi, povzročila mina. Romunsko ministrstvo za obrambo je za incident izvedelo iz ukrajinskih medijev. Izvora mine še niso ugotovili. Promet ostaja preusmerjen na kanal Sulina.

Rusija in Ukrajina sta izvedli vzajemne zračne napade, ki sta terjala življenja štirih ljudi. V vsaki od držav sta umrli po dve osebi, kar kaže na nadaljevanje zaostrovanja spopadov.